Na vsebino

Izberite svojo državo

  • SlovenijaSL

Ta stran v zahtevanem jeziku ne obstaja

To okno lahko zaprete, se vrnete na prejšnjo stran ali odprete domačo stran zahtevane različice.

Spletne finančne goljufije v Sloveniji: kako potekajo na spletnih straneh in Facebooku, kako se jim izogniti in kam jih prijaviti

Merouane Benzeroual Avtor: Merouane Benzeroual objavljeno in preverjeno 20/11/2026 6 min branja
Škoda zaradi investicijskih goljufij v Sloveniji, v milijonih evrov
  • 2022 (236 zadev) 8,8 mio €
  • 2023 (526 zadev) 13 mio €
  • 2024 več kot 19 mio €

Vir: Policija, prek RTV Slovenija (2022, 2023) in 24ur (2024).

Spletne finančne goljufije so v Sloveniji dosegle rekord: prijavljena škoda je leta 2025 znašala 40,4 milijona evrov, 33 % več kot leto prej, po podatkih policije. Ta vodnik razloži, kako goljufije potekajo na spletnih straneh, na Facebooku in drugih omrežjih, kako jih prepoznati in kam jih prijaviti.

Na kratko

  • Investicijske goljufije so Slovence leta 2024 oškodovale za več kot 19 milijonov evrov, s povprečno škodo več kot 27.000 evrov.
  • SI-CERT je v prvi polovici 2025 obravnaval 1.089 spletnih goljufij, tretjino so predstavljale lažne naložbe v kriptovalute.
  • Pred naložbo preverite ponudnika v registrih in opozorilih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
  • Če ste žrtev: pokličite banko, prijavite policiji in obvestite SI-CERT.

Številke o goljufijah v Sloveniji

Policija vodi prijave, SI-CERT obravnava prijavljene incidente. Številke se ne prekrivajo povsem.

KazalnikVrednostVir
Prijavljena škoda zaradi spletnih goljufij40,4 milijona evrov v 2025 (+33 %)Policija, prek Svet24
Spletne goljufije v 2024več kot 1.800 primerov, več kot 28 milijonov evrov škode (do začetka decembra)Policija, prek 24ur
Investicijske goljufije236 zadev in 8,8 mio € (2022), 526 zadev in 13 mio € (2023), več kot 19 mio € (2024)Policija
Povprečna škoda pri investicijski goljufiji (2024)več kot 27.000 evrovPolicija, prek 24ur
Spletne goljufije pri SI-CERT, prva polovica 20251.089, od tega tretjina lažnih kripto naložbSI-CERT, prek 24ur
Prijavljena škoda zaradi spletnih goljufij v Sloveniji, v milijonih evrov
  • 2024 (do začetka decembra)več kot 28 mio €
  • 202540,4 mio €

Vir: Policija, prek 24ur (4. december 2024) in Svet24.

Po podatkih FRA je samo 5 % žrtev v Sloveniji dejanje prijavilo policiji, kar je najmanj med državami z objavljeno vrednostjo. Prava škoda je torej verjetno večja od prijavljene.

Delež ljudi, ki so bili žrtev spletne goljufije, v %
  • Luksemburg39 %
  • Estonija39 %
  • Povprečje EU24 %
  • Grčija11 %
  • Romunija11 %

Vir: FRA, Eurobarometer 104.2 (anketiranje od 6. do 30. novembra 2025, 26.453 ljudi), objavljeno 29. maja 2026. Samo te države imajo objavljeno vrednost v prebranih izvlečkih.

Kako poteka investicijska goljufija, od oglasa na Facebooku do blokiranega dviga

Najdražji scenarij se skoraj vedno začne z oglasom. Avstrijski medijski regulator KommAustria je naštel 83.216 oglasov za lažne naložbe na Facebooku in Instagramu, ki so bili v EU prikazani 126,7 milijona krat.

  1. Vidite oglas ali lažen časopisni članek. Znana oseba »razkrije« metodo, platforma naj bi bila »podprta s strani države«, kriptovaluta naj bi se v mesecu podvojila. Obraz in glas sta lahko ustvarjena z umetno inteligenco.
  2. V obrazec vpišete telefonsko številko. »Svetovalec« vas hitro pokliče, pogosto s tuje številke.
  3. Prepriča vas, da odprete račun na spletni strani, ki posnema trgovalno platformo, in nakažete prvi majhen znesek.
  4. Nadzorna plošča kaže dobiček. Ta je izmišljen: denar ni bil nikoli vložen.
  5. Svetovalec pritiska, da vplačate več, včasih celo, da najamete kredit. Lahko vas prepriča, da namestite aplikacijo za oddaljeni dostop, kot sta AnyDesk ali TeamViewer.
  6. Zahtevate dvig. Zahtevajo provizijo, davek ali varščino. Ko plačate, stik izgine.
  7. Nekaj tednov pozneje »podjetje za vračilo« ali lažni policist ponudi, da vam za plačilo vrne denar. To je druga goljufija.

Modra kljukica ne dokazuje ničesar. Španski medij Maldita je 170 preverjenih Facebook računov povezal s približno 67.000 goljufivimi oglasi. Europol v poročilu IOCTA 2026 ugotavlja, da umetna inteligenca te goljufije dela bolj prepričljive.

SI-CERT opozarja, da se oglasi za lažne naložbe prek oglaševalskih mrež pojavljajo tudi na slovenskih medijskih portalih, z zlorabljeno identiteto zvezdnikov in zdravnikov.

Druge finančne goljufije na spletu in družbenih omrežjih

ScenarijKje se začneKaj naj vas ustavi
Lažni bančni uslužbenecKlic ali SMS v imenu vaše bankeProsijo vas, da potrdite transakcijo ali denar prenesete na »varen račun«
Skupina z »borznimi nasveti«Oglas, povabilo v WhatsApp ali Telegram»Profesor«, navdušeni člani, nato aplikacija zunaj uradnih trgovin
Ljubezenska prevaraSpletna stran za zmenke, Instagram, sporočilo neznancaOdnos se hitro obrne h kriptovalutam ali »varni« platformi
Lažna spletna trgovinaOglas, MarketplacePrenizka cena, plačilo le z nakazilom ali darilno kartico
Ribarjenje (phishing)SMS ali e-pošta: paket, kazen, davkiPovezava, ki zahteva prijavne podatke ali podatke kartice
Lažni depozitPrimerjalnik ali stran, ki posnema bankoObrestna mera precej nad trgom, ime podobno znani banki

Raziskava Agencije EU za temeljne pravice (FRA), objavljena 29. maja 2026, pokaže obseg: 24 % ljudi v EU je bilo žrtev spletne goljufije. Med njimi jih je 35 % doživelo lažni nakup in 20 % investicijsko goljufijo. 37 % je bilo prevaranih večkrat.

Delež žrtev, ki so dejanje prijavile policiji, v %
  • Švedska28 %
  • Danska24 %
  • Finska21 %
  • Luksemburg21 %
  • Povprečje EU15 %
  • Romunija6 %
  • Slovenija5 %

Vir: FRA, 29. maj 2026.

Znaki, ob katerih odložite telefon

  • Visok donos, predstavljen kot brez tveganja.
  • Naglica: ponudba poteče danes zvečer, račun bo blokiran.
  • Stik, ki ga niste zahtevali, po telefonu, sporočilu ali družbenem omrežju.
  • Prošnja, naj nikomur ne poveste, niti banki.
  • Plačilo v kriptovaluti, z darilno kartico ali na račun zasebnika.
  • Aplikacija za oddaljeni dostop, ki jo morate namestiti.
  • Stroški, ki jih morate plačati pred dvigom denarja.

Preverite platformo, preden nakažete en evro

  1. Poiščite točno ime podjetja v registrih in opozorilih Agencije za trg vrednostnih papirjev (odpre se v novem oknu) in Banke Slovenije (odpre se v novem oknu).
  2. Podjetje z dovoljenjem v drugi državi EU mora biti v registru svojega nadzornika.
  3. Primerjajte naslov spletne strani z naslovom v registru. Goljufi kopirajo imena podjetij z dovoljenjem.
  4. Poiščite ime platforme skupaj z besedo »prevara« ali »mnenja«.
  5. Ne zanašajte se na stran na Facebooku, značko ali spletne ocene.

Postali ste žrtev: kaj storiti v prvih urah

  1. Takoj pokličite svojo banko, na številko na hrbtni strani kartice. Zahtevajte blokado in odpoklic nakazil. Nakazilo, ki še ni knjiženo, je včasih mogoče ustaviti.
  2. Prekinite stik. Odstranite aplikacijo za oddaljeni dostop in zamenjajte gesla, najprej za spletno banko.
  3. Shranite dokaze: posnetke zaslona, naslov strani, IBAN, kripto naslove, telefonske številke, sporočila.
  4. Prijavite dejanje: na najbližji policijski postaji ali na številki 113.
  5. Prijavite platformo: pri ATVP, z dokazi.
  6. Prijavite oglas ali račun na družbenem omrežju, v meniju oglasa, možnost Prijavi.
  7. Ne zaupajte nikomur, ki za plačilo ponuja vračilo denarja, tudi če se predstavlja kot odvetnik, policija ali organ.

Kam prijaviti, glede na primer

PrimerKam
Lažna naložba, lažno trgovanje, lažna kriptovalutaATVP in policija
Spletna goljufija, ribarjenje, vdor v računPolicija in SI-CERT (odpre se v novem oknu)
Kartica ali spletna banka uporabljena brez vasVaša banka, takoj
Goljufiv oglas na Facebooku ali InstagramuGumb Prijavi v oglasu

Kaj ovira

Banka lahko zavrne vračilo nakazila, ki ste ga potrdili sami. Po skupnem poročilu Evropskega bančnega organa in ECB z dne 15. decembra 2025 so uporabniki v letu 2024 nosili približno 85 % izgub pri goljufivih nakazilih.

Prihodnja evropska uredba o plačilnih storitvah, o kateri sta se Parlament in Svet dogovorila 27. novembra 2025, banko naredi odgovorno, kadar njen nadzor ne zadošča, uvaja preverjanje imena prejemnika in krije goljufije lažnega bančnega uslužbenca. Odgovorne bodo tudi spletne platforme, ki ne odstranijo prijavljene goljufive vsebine. Datuma uporabe za ta vodnik nismo preverili.

Denar, poslan v kriptovaluti ali na račun v tujini, se redko vrne. Prijava je kljub temu koristna: preiskovalcem pomaga povezati primere iste mreže.

Pogosta vprašanja

Je lahko oglas na Facebooku z znano osebo resničen?

Pri naložbah predpostavite, da je lažen. Obraz in glas se dasta ustvariti, to, da se oglas prikazuje, pa ne pove ničesar o platformi. Preverite platformo v registru nadzornika, ne osebe.

Pustil sem samo telefonsko številko. Kaj zdaj?

Nič ni izgubljeno. Ne odgovarjajte na neznane številke, blokirajte vsiljive klicatelje in ne posredujte kod iz SMS. Pričakujte še klice.

Mi mora banka vrniti denar?

Če je nekdo uporabil vašo kartico ali račun brez vas, veljavna evropska pravila načeloma predvidevajo vračilo, razen pri hudi malomarnosti. Če ste nakazilo potrdili sami, vračilo danes načeloma ni dolžno.

Spletna stran obljublja, da mi vrne denar. Je to resno?

Storitve, ki vnaprej zahtevajo plačilo za vračilo izgubljenega denarja, so znan scenarij druge goljufije. Na sredstva lahko vplivajo le policija, sodišča in vaša banka.

Zakaj prijaviti, če je malo možnosti za vračilo?

Ker po podatkih FRA v Sloveniji policiji prijavi le 5 % žrtev. Vsaka prijava pomaga policiji in SI-CERT prepoznati nove kampanje in opozoriti druge.

Informativni vodnik, brez osebnega svetovanja. Podatki zbrani 20. novembra 2026 iz spodaj navedenih virov.

Tega besedila še ni pregledal naravni govorec slovenščine.

Viri

Postavite vprašanja UI

Pomočnik se odpre z našo bazo znanja: 13 preverjenih platform, naša metoda in naše definicije.

UI se lahko zmoti: vsako številko preverite na kartici platforme. Oglejte si bazo znanja